BESEDILA NAŠIH SKLADB

VABIM TE NA PLES

LETA HITRO NAM BEŽIJO, MISEL V MENI SE BUDI
BO MLADOST PREHITRO MIMO, ZDAJ JE ČAS ZA NEŽNOSTI
TAM V HRIBIH, KJER JE PESEM, KJER VESELJE JE DOMA
SKORAJ GREHA NE POZNAMO, SAJ PREBLIZU SMO NEBA.

DELO KLIČE, POLJE VABI,PRIDNE, DELAVNE LJUDI
TJA OD ZORE PA DO MRAKA, V SONCU DELAT SE HITI
A ZVEČER KO NOČ POKRIJE, ZNANE NAM VSE POTI
ŽELJA SE RODI NESKONČNA, V DUŠI ZAGORI.

VABIM TE NA PLES
NOCOJ NA VASI BO LEPO
V RITMU POLKE KAR VMES
NA PLESIŠČE GODCI VABIJO
VABIM TE NA PLES
POZNO V NOČ SE VRTELO BO
KO V OČEH ZAGOREL BO KRES
NAMA PRI SRCU BO TOPLO

DELO KLIČE, POLJE VABI,PRIDNE, DELAVNE LJUDI
TJA OD ZORE PA DO MRAKA, V SONCU DELAT SE HITI
A ZVEČER KO NOČ POKRIJE, ZNANE NAM VSE POTI
ŽELJA SE RODI NESKONČNA, V DUŠI ZAGORI.

VABIM TE NA PLES
NOCOJ NA VASI BO LEPO
V RITMU POLKE KAR VMES
NA PLESIŠČE GODCI VABIJO
VABIM TE NA PLES
POZNO V NOČ SE VRTELO BO
KO V OČEH ZAGOREL BO KRES
NAMA PRI SRCU BO TOPLO

JAZ ČAKAM TE

SREDI TOPLIH MAJSKIH DNI, V ZARJI POZNEGA POLETJA
IN POTEM KO GRE JESEN, V ZLATE BARVE VSEGA CVETJA
MI SRCE SPET ZADRHTI, KO LE SLIKE VSE ZBLEDELE
ŠE OBRAČAJO DLANI, V KATERIH BIL SI TI.

JAZ ČAKAM TE,
KO DAN SPET ZAPIRA TRUDNE OČI
JAZ ČAKAM TE
KO MLADO MI JUTRO VSE SANJE ZLATI
JAZ ČAKAM TE
IN BREZ TEBE V DLAN MOČNO ZAIHTIM
UPAM LE, DA NEKOČ SE OB TEBI ZBUDIM

TUDI KO SNEŽINKE BELE, SPET ZAMETEJO POTI
IN SREBRNA NOČ NA NEBU, RIŠE SVETLE NAM SLEDI
MOJE MISLI SO PRI TEBI, V SRCU MOJEM PA POMLAD
ZACVETI KOT TISTA LETA, KO SI ŠE IMEL ME RAD

V DOMAČI VASICI

TAM KJER PESEM SLIŠI SE, ŽE DOLGA LETA
TAM KJER POLJUB POVE PRAV VSE, ODPRE MI SRCE
TAMKAJ DOMAČA VAS STOJI, V POLJE ODETA
TEH DOBRIH LJUDI, ZVEZDNIH NOČI, SPOMIN SE BUDI

TAM LJUBEZEN SEM SPOZNAL, MLADA VSA LETA
POT POISKAL, PREK MEHKIH TRAV, TJA DO DEKLETA
PRSTAN JI DAL, ZVESTOBO PRIZNAL, BELEGA CVETA
SE NAUŽIL, SANJE ODKRIL, KO MLAD SEM ŠE BIL

MISEL NA TISTE DNI V OČEH MI ZVEZDE PREBUDI
MOJA DOMAČA VAS, OB NJEJ PA POLJE KI ZORI
MISEL NA TISTE DNI, OB MENI PA DEKLE SI TI
ŠE SANJAŠ V NOČEH, PRVI NASMEH, A ČAS KAR BEŽI

TAM LJUBEZEN SEM SPOZNAL, MLADA VSA LETA
POT POISKAL, PREK MEHKIH TRAV, TJA DO DEKLETA
PRSTAN JI DAL, ZVESTOBO PRIZNAL, BELEGA CVETA
SE NAUŽIL, SANJE ODKRIL, KO MLAD SEM ŠE BIL

MISEL NA TISTE DNI V OČEH MI ZVEZDE PREBUDI
MOJA DOMAČA VAS, OB NJEJ PA POLJE KI ZORI
MISEL NA TISTE DNI, OB MENI PA DEKLE SI TI
ŠE SANJAŠ V NOČEH, PRVI NASMEH, A ČAS KAR BEŽI

SRCE NE ZNA LAGATI

ŽIVLJENJE NAŠE NIMA MEJ,
VSE DNEVE TEČE LE NAPREJ,
KO KONČNO NAJDEŠ SVOJO POT,
SE NE OZIRAŠ VEČ OKROG.

ISKALA DOLGO SVA MIDVA
STEZICO PRAVO DO SRCA,
PRED NAMA ZDAJ JE SVETLA POT,
BREZ VSEH TEŽAV IN BREZ NADLOG.

SRCE NE ZNA LAGATI,
ODPRE SE KOT SAMOTNI CVET,
SAJ BOŽAJO GA SONČNI ŽARKI,
KI JIM LJUBEZEN JE IME.

SRCE NE ZNA LAGATI,
SKRIVNOSTI NAJINE PRAV VSE POZNA,
DRUG DRUGEMU ŽELIVA DATI,
KAR V DUŠI JE NAJLEPŠEGA.

VSI DVOMI SO PREMAGANI,
ODŠLE SO DALEČ VSE SKRBI,
LJUBEZEN DELA ČUDEŽE,
POZABI NA TEŽAVE VSE.

NIČ VEČ SE NE SPRAŠUJEVA,
KJE PRAVA SREČA JE DOMA,
V SRCU JO OBČUTIVA
KOT SKUPNI DAR Z NEBA ZA DVA.

SRCE NE ZNA LAGATI,
ODPRE SE KOT SAMOTNI CVET,
SAJ BOŽAJO GA SONČNI ŽARKI,
KI JIM LJUBEZEN JE IME.

SRCE NE ZNA LAGATI,
SKRIVNOSTI NAJINE PRAV VSE POZNA,
DRUG DRUGEMU ŽELIVA DATI,
KAR V DUŠI JE NAJLEPŠEGA.

KO NA BLOKAH

NAŠ DOBRI STARI VALVASOR
POPISAL JE NAVADE VSE,
ŠE DANES VSEM LAHKO JE VZOR,
PEL SLAVO CELI KRANJSKI JE.
NA BLOKAH BIL JE MNOGOKRAT,
SPOZNAL JE PRVE SMUČARJE,
IMEL LJUDI JE SRČNO RAD,
OBČUDOVAL JE BLOČANE.

KO NA BLOKAH ZAPADE MNOGO SNEGA,
PRAV NOBEDEN BLOČAN NE OSTANE DOMA,
NA NOGE SI PROCKE IZ PROTJA DA,
KLJUB ZIMI SE V SVET PODA.
KO NA BLOKAH ZAPADE MNOGO SNEGA,
IZ JESENA STEŠE SMUČKE SI ZA DVA,
V ROKE PA SOSEDU GORJAČO ŠE PODA,
NAVZDOL PO BLOŠČKU VIJUGATA.

NAŠ DOBRI STARI VALVASOR
RES BIL JE PRAVI KORENJAK,
POPISAL JE Z LJUBEZNIJO
PREČUDNO HOJO PO GORAH.
KAR V KNJIGI JE NAPISANO,
NE BO NIKOLI IZBRISANO,
TAKO KOT VALVASOR NEKDAJ
PONOSNI SMO NA BLOKE ZDAJ.